Naš sosed je že vrsto let kmet na svoji kmetiji. Redi krave in nekaj ovac, ki se od pomladi do jeseni pasejo na bližnjih travnikih. Živali imajo veliko prostora, svežo travo in mirno okolje. Kljub temu pa je imel sosed vsako leto enako težavo. Živina je pogosto našla pot iz ograjenega pašnika.

Zaradi tega je moral večkrat na dan poiskati pobegle živali, kar mu je vzelo veliko časa in energije. Največ težav je bilo takrat, ko so krave opazile bolj zeleno travo na sosednjem travniku. Nekatere so potisnile staro ograjo ali našle odprtino med količki in pobegnile. Včasih so zašle celo na cesto, zato je obstajala nevarnost za promet in tudi za same živali. Sosed je te ograje večkrat popravil, vendar težava ni bila povsem odpravljena. Nekega dne mu je prijatelj priporočil, naj poskusi uporabiti pašni pastir. Sprva ni bil prepričan, ali bo to res pomagalo in ali je pašni pastir res prava izbira, vendar se je odločil, da bo poskusil. V bližnji kmetijski trgovini je naročil pašni pastir, namestil izolirane količke, napeljal posebno žico okoli pašnika in priključil napravo, ki po žici pošilja kratke, a varne električne impulze. Ko so bile živali prvič na novem pašniku, so bile nekoliko radovedne. Nekaj krav se je dotaknilo žice in začutilo blag električni sunek. Ta ni bil nevaren, bil pa je dovolj neprijeten, da so si živali hitro zapomnile, naj se ograji ne približujejo več. Že po nekaj dneh so se mirno pasle le znotraj ograjenega prostora in niso več poskušale pobegniti. Sosed je bil z novo rešitvijo zelo zadovoljen.

Ni mu bilo več treba vsak dan popravljati ograje ali iskati pobeglih krav in ovac. Poleg tega je lahko pašnike lažje prestavljal, saj je električno ograjo hitro razstavil in postavil na drugo mesto. Tako je živina vedno imela dovolj sveže trave, travniki pa so se med posameznimi pašami lahko obnovili.