Obvezna oprema na našem majhnem čolnu je rešilni jopič
Lani smo si kupili majhen čolniček, dovolj velik samo za nas tri, mojega moža, najinega petletnega sina in mene. Kadar imamo čas se odpeljemo z njim samo malo stran od obale, ravno toliko, da najin sinko vriska od veselja. Ker pa sem malo obsedena z varnostjo, je rešilni jopič za najinega korenjaka vedno obvezna oprema. Na začetku se je pritoževal, da ga rešilni jopič moti in da ga noče, vendar je kmalu ugotovil, da brez njega ne gremo nikamor.
Najin sinko je namreč zelo težko pri miru in zato je na našem majhnem čolnu velika verjetnost, da bo padel v vodo. Sicer se je že naučil plavati, vendar se bojim, da ga v globoki vodi ne bi zagrabila panika. Razložila sem mu, da ga bo v primeru, da pade v vodo, njegov rešilni jopič obdržal na površju in se ne bo mogel potopiti.
Pred štirinajstimi dnevi se je zgodilo ravno to. Sinko je tekal sem in tja po čolnu in padel v vodo. Najprej se je malo ustrašil, potem pa je hitro ugotovil, da ga rešilni jopič drži nad vodo in mu je vse skupaj postalo zabavno. Mož je skočil za njim v vodo, nekaj časa sta čofotala naokoli, potem pa mu je pomagal v čoln. Bilo mu je tako zabavno, da je želel takoj ponoviti vajo. Nasmehnil se je in mi rekel, da je njegov rešilni jopič res zabavna stvar. Naslednjo uro smo stali na istem kraju in mož in sin sta veselo skakala v vodo, jaz pa sem si privoščila branje knjige. Vsi smo uživali na polno.
Vprašal me je, zakaj očka ne nosi rešilni jopič, ker je to res zabavno. Povedala sem mu, da ko bo on postal tako dober plavalec kot očka, ga tudi sam ne bo potreboval. Do takrat pa bo rešilni jopič njegov stalni spremljevalec, ko bomo na čolnu.…
