Dolgo časa sem na jadralno padalstvo gledal le kot neko adrenalinsko športno dejavnost, ki ni zame. Zdelo se mi je namreč, da je preveč tvegano, oziroma bolj kot to, me je bila strah višine. Zaradi tega sem se vedno nekoliko izogibal tej izkušnji, čeprav sem bil zelo velik navdušenec nad adrenalinom. V preteklosti sem se namreč tudi velikokrat odpravil na razne adrenalinske izkušnje in aktivnosti, tako da mi to ni bilo tuje.

A z časom mi je jadralno padalstvo postajalo vse bolj in bolj všeč. Prav spomnim se, ko mi je prijatelj enkrat razlagal, da se je odpravil na to izkušnjo, ter tega ne bo pozabil nikoli. Takrat sem prav resno razmišljal, če bi se tudi sam kdaj odpravil na to, vendar me je strah pred višino odvrnil stran.

Tedaj pa se je kar naenkrat, en dan pojavila priložnost, da se odpravim na to izkušnjo. Prijatelj mi je rekel, da se namerava odpraviti na tovrstno padalstvo in me je vprašal, če bi se odpravil z njim. Tedaj sem v trenutku privolil in rekel, da bom šel z njim. V glavi sem namreč imel, da bom moral enkrat ta svoj strah pred višino premagati, ter je bila to odlična priložnost.

Ko pa sva se odpravila na pot do iztočnice, me je končno začela dajati trema. Najraje bi se v tistem trenutku kar obrnil, ter se vrnil domov. A ker sva bila s prijateljem že na poti in sva bila v temu skupaj, se nisem moral kar tako premisliti. Zato sem le premagal ta strah in se odpravil do vzletne točke. V momentu skoka pa je bila v moji glavi prava panika. Adrenalin mi je prav tako delal na polno. A ko se je to umirilo, sem lahko končno dojel, kako čudovito je jadralno padalstvo. Tisti občutek, ko si pod oblaki je res nekaj posebnega, ter bi se z veseljem še kdaj odpravil, saj je več kot vredno. Če razmišljaš o prvem poletu, priporočam Paragliding Bovec – izkušeni piloti, vrhunske lokacije in varnost na prvem mestu.