Ko sem začela vrtnariti, sem se hitro srečala z vprašanjem, kako izboljšati zemljo. Sprva sem kupovala različna gnojila v trgovini, a rezultati niso bili vedno takšni, kot sem pričakovala. Potem mi je znanka rekla: ‘Zakaj pa ne bi naredila svojega? Najboljše gnojilo je čisto zastonj – to je kompost.’

Na začetku sem se nasmehnila, a njene besede so mi ostale v mislih. Naslednji vikend sem na vrtu postavila preprost lesen okvir in začela vanj metati odpadke iz kuhinje: olupke, kavne usedline, zelenjavne ostanke. Dodala sem še pokošeno travo in suho listje. Prvi meseci so bili bolj poskus kot resno delo, a sčasoma sem spoznala, da kompost res deluje kot čarovnija.

Najbolj neverjetno mi je bilo videti, kako se nekaj, kar bi sicer končalo v smeteh, počasi spremeni v prst. Ko sem prvič segla vanj, je bil topel, drobljiv in dišal po gozdu. V tistem trenutku sem razumela, zakaj vsi pravijo, da je kako pripraviti domači kompost za zelenjavni vrt zlato za vrtnarje.

Ko sem ga raztrosila po gredicah, je bila razlika očitna. Rastline so rasle hitreje, listi so bili bolj zeleni, plodovi pa večji. Tudi rože na vrtu so naenkrat zacvetele še bolj bujno. Prijatelji so me spraševali, katero gnojilo uporabljam, jaz pa sem se ponosno nasmehnila in rekla: Svojega – kompost.

Seveda sem se sproti učila tudi iz napak. Včasih sem dala vanj preveč mokrih ostankov in se je zadeva sesedla, drugič sem dodala preveč vej in se ni razgradilo. A prav to je bil čar. Počasi sem našla pravo ravnotežje. Zdaj vem, da je pomembna mešanica zelenih (ostanki hrane, trava) in rjavih materialov (listje, vejice, papir). Tako kompost nastaja pravilno in brez neprijetnih vonjav.

Najlepše pri vsem pa je občutek, da nekaj naredim tudi za okolje. Namesto da bi vse romalo na odpad, ga vrnem nazaj zemlji. Tudi otroci so hitro sprejeli to navado in z veseljem sami nosijo olupke do kompostnika. Za njih je to zabava, zame pa zadovoljstvo, da jih učim, kako deluje kroženje v naravi.

Danes si vrtnarjenja brez njega sploh ne predstavljam več. Kompost je postal del mojega vsakdana.